Drsni

the wall design logo blackvector
the wall design menu black vector

Uredništvo: Zala Česnik, Tine Maher

Wall

Objavljeno v Ljubljani.

Vsebina, ki nas nagovarja

Kako oblikujemo?

Kako oblikujemo?

V poplavi informacij digitalne dobe bomo nekaj kar pogledamo zares videli le, če nas vsebina nagovori. Vsebina vizualnega zaznavanja je lahko besedilo, fotografija, ilustracija, infografika … ki je oblikovana oziroma manipulirana, da doseže nek cilj. Vsebina, ki je oblikovana tako, da nas nagovori na emocionalni ravni, bo prej dosegla zastavljen cilj, kot tista ki zgolj podaja neko informacijo kot dejstvo in je ponavadi sama sebi namen. Pri oglaševanju se grafične vsebine uporablja drugače kot pri dizajnu. Pri obeh je cilj prodaja določenega produkta oziroma storitve. Morda se zdi, da marketing uporablja bolj "agresivne" metode (posameznik se bolj zaveda manipulacije s strani medijskega oglaševanja, kot dizajna, saj dizajn nastopi bolj kot “supportive actor” marketingu.
Ampak brez dizajna, ni oglaševanja, saj ni ničesar kar nastopi kot vsebina oglasa. Res je tudi, da bomo ob tem, ko slučajno naletimo na oglas manj razočarani te vsiljene vsebine, če bo le ta estetsko in vsebinsko dobro oblikovana. Če bo spodbujala pozitivne vrednote in kar je najbolj pomembno, nam osebno nekaj pomenila. Ni vsebine, ki bi jo vsi dojemali enako.
Najprej moramo razumeti naravo samega zaznavanja. Zaznavanje je za vsakega popolnoma drugačna izkušnja, tudi če vsi gledamo isto stvar. To lahko dobro razložimo na primeru abstraktnega kipa. Predstavljajte si skupino ljudi, kjer vsi opazujejo abstrakten kip in opisujejo kaj vidijo. Tako bo nekoga konstrukcija spominjala na drevo, drugega na otroško igralo… Seveda vsi vidijo isto stvar, se zavedajo kaj ta stvar je, sama po sebi (v tem primeru abstraktna skulptura), ampak zaznavanje se tu niti približno ne zaključi, saj je povezano s predstavami in asociacijami.
Le te pa so odvisne od naših izkušenj in vseh informacij kar smo jih kadarkoli zaznali, od spominov.
- Zala Česnik
Vsebine, ki sprožajo pozitivne asociacije so največkrat predstavljene v oglasih in grafično oblikovanih vsebinah, ki jih zaznavamo v realnem in digitalnem okolju. Vsebine ki nas nagovorijo na emocionalni ravni, so prijetne, pritegnejo našo pozornost, za kar je odgovoren tudi grafični dizajn. Pozornost pa je prvi korak, ki ga ponudnik storitev ali prodajalec produkta potrebuje, da proda vizijo, idejo branda ali izdelka in nato produkt sam. K idealizaciji, tako z vidika likovne umetnosti kot koncepta so stremeli že avantgardni umetniki v modernizmu, ko je grafično oblikovanje bilo tesno povezano z likovno umetnostjo (danes šteje bolj za komercialno dejavnost).
V futurističnih publikacijah so objavljali dizajne, ki so v okvirjih likovne teorije temeljili na preprostosti in abstrakciji, konceptualno pa skušali artikulirati utopično idejo harmonije in reda. Ta estetika navdihuje dizajn še danes, in sicer deluje po principih enostavnosti, zato je osvobojena pretirane dekoracije in želi ustvariti vizualni jezik, ki bi ga lahko vsak zlahka razumel. Besedilo in vizualni material (ilustracije, fotografije, grafike, slike …) kot oblikovalci uporabimo za prenos koncepta ali sporočila. Izziv nam je ustvarjati novo estetiko za prihajajočo dobo, polno velikih tipografij in preglednosti za uporabnika, ki ne le zazna ampak tudi presodi vsebino v manj kot sekundi.
- Zala Česnik